Trucks
Trucks
HVO ima potencial, da lastnikom tovornjakov pomaga doseči znatno zmanjšanje emisij CO2 z minimalnimi motnjami v njihovem delovanju ali potrebo po dodatnih naložbah. Ali je to najhitrejša pot k razogljičenju?
Svetovna proizvodnja HVO-ja (angl. hydrotreated vegetable oil, hidrogenirano rastlinsko olje) v zadnjih 15 letih hitro raste, HVO pa postaja čedalje bolj sprejemljivo alternativno gorivo za številna podjetja. Ali se bo ta rast nadaljevala in bo HVO postal prihodnost v svetu tovornih vozil? Ali pa je njegov potencial rasti omejen?
HVO – znan tudi kot obnovljivi dizel – je biogorivo, proizvedeno iz surovin, kot so rastlinska olja (repično, sončnično itd.), živalske maščobe, rabljena jedilna olja in kmetijski odpadki.
Kemično je HVO skoraj identičen konvencionalnemu dizlu, zato je popolnoma združljiv z obstoječimi dizelskimi vozili in infrastrukturo. Uporablja se lahko tudi v dizelskih motorjih v mešanicah do 100 % brez potrebe po kakršnih koli modifikacijah motorja. To pomeni, da lahko lastniki tovornjakov dizel neposredno nadomestijo s HVO in takoj dosežejo znatno zmanjšanje emisij CO2 z minimalnimi motnjami v delovanju in brez vlaganja v nova vozila ali infrastrukturo za oskrbo z gorivom. Lastniki tovornih vozil lahko brez kakršnih koli težav izmenično uporabljajo HVO in dizelsko gorivo.
Medtem ko sta obe gorivi proizvedeni iz organskih materialov, se HVO lahko proizvaja iz širšega nabora surovin in je manj občutljiv na kakovost surovin. Zaradi tega je proizvodnja HVO manj odvisna od prehranskih pridelkov, saj lahko uporablja tudi odpadne materiale. V primerjavi z biodizlom to zmanjšuje morebitne negativne vplive na okolje in proizvodnjo hrane.
Druga pomembna razlika je združljivost HVO z dizelskimi motorji. Medtem ko je HVO popolnoma združljiv in se lahko uporablja neposredno kot alternativa dizlu, se biodizel lahko uporablja le v omejenih mešanicah, običajno okoli 5–20 %.
Dejanske emisije iz izpušne cevi (od rezervoarja do koles) pri uporabi HVO-ja so pravzaprav nične. Zmanjšanje emisij CO2 med življenjskim ciklom goriva (od izvora do koles) pa je odvisno od uporabljenih surovin. Če se HVO proizvaja na primer iz repičnega olja, bo dosegel 25-odstotno zmanjšanje v primerjavi z dizelskim gorivom. Če je proizveden iz odpadnih olj in maščob, lahko zmanjša emisije CO2 za do 90 %.
Surovine prav tako veliko vplivajo na širši okoljski in družbeni učinek HVO-ja. Če je proizveden iz živilskih poljščin, lahko to proizvodnjo HVO postavi v neposredno konkurenco proizvodnji hrane in negativno vpliva na rabo zemljišč in cene hrane. V najslabšem primeru gre za HVO, izdelan iz deviškega palmovega olja, ki lahko prispeva k krčenju gozdov in izgubi biotske raznovrstnosti ter ima lahko do trikrat večji ogljični odtis kot fosilno dizelsko gorivo.
Zaradi tega je pomembno imeti jasno preglednost glede tega, kako je bilo določeno gorivo HVO proizvedeno in kateri materiali so bili uporabljeni. Obstajajo že obtožbe, da se pri proizvodnji HVO prikrito uporabljata neodpadni material in deviško palmovo olje. Glede na uredbo EU o krčenju gozdov bo uporaba HVO-ja, ki vsebuje palmovo olje, v bližnji prihodnosti skoraj zagotovo prepovedana.
HVO lastnikom tovornjakov potencialno ponuja najpreprostejšo in najlažjo pot do razogljičenja.
HVO je relativno novo gorivo in njegova komercialna proizvodnja se je začela šele leta 2007. Vendar se je od takrat hitro povečala. Med letoma 2014 in 2023 se je svetovna proizvodnja skoraj potrojila. Leta 2023 so ZDA proizvedle 11 milijard litrov HVO na leto, v EU 4 milijarde litrov in na Kitajskem 1,4 milijarde litrov.
HVO100, 100-% gorivo HVO iz trajnostnih surovin, je zdaj splošno razpoložljivo v Skandinaviji in državah Beneluksa, njegova razpoložljivost v Nemčiji pa se širi. Italijansko energetsko podjetje ENI spada k vse večjemu številu proizvajalcev olj, ki so svoje naftne rafinerije pretvorili v proizvodnjo HVO-ja, trenutno pa prodaja svojo lastno blagovno znamko HVO-ja v Italiji, in sicer pod imenom HVOlution.
V ZDA Diamond Green Diesel še naprej raste in se širi ter je zdaj drugi največji proizvajalec na svetu (največji je Neste na Finskem). Proizvajalci olj, med katerimi so tudi Marathon, Phillips 66 in HollyFrontier, pa so pretvorili svoje naftne rafinerije v proizvodnjo HVO-ja. Na splošno se ocenjuje, da bi lahko proizvodnja HVO v ZDA do konca leta 2025 presegla 22 milijard litrov.
Proizvodnja HVO-ja je draga in običajno stane približno 10–15 % več kot proizvodnja dizelskega goriva. Na posameznih trgih se HVO veliko uporablja zaradi različnih vladnih spodbud in subvencij, s katerimi se lažje premosti razlika v stroških, uporaba tega goriva pa postane finančno sprejemljivejša.
Povečanje proizvodnje bo pripomoglo k zmanjšanju stroškov, vendar bi to lahko omejilo svetovno pomanjkanje trajnostnih surovin. Kot smo že omenili, so odpadna olja in maščobe optimalni materiali z okoljskega vidika, vendar so zdaj zelo iskani. Mednarodna agencija za energijo glede na trenutne napovedi in trende v proizvodnji pravzaprav ocenjuje, da se bo industrija biogoriv do leta 2027 soočila s težavami z oskrbo s surovinami.
Združljivost HVO s konvencionalnimi motorji z notranjim zgorevanjem pomeni, da lastnikom tovornjakov potencialno ponuja najpreprostejšo in najlažjo pot do razogljičenja. Za razliko od elektromobilnosti ali plina prehod na HVO ne zahteva dodatnih naložb v vozila ali infrastrukturo za oskrbo z gorivom – gre le za točenje HVO namesto dizla.
Vendar pa je resničnost taka, da nimajo vsi lastniki tovornjakov enostavnega dostopa do cenovno dostopnega HVO. Težave z zagotavljanjem trajnostnih surovin pomenijo, da svetovne proizvodnje HVO ni mogoče povečati, da bi zadostila povpraševanju industrije. Zaradi tega samo to ne bo rešilo podnebnega izziva industrije – in dolgoročno še vedno potrebujemo druga alternativna goriva.
Kljub temu HVO še vedno ponuja veliko potenciala. Vsaj za nekatere lastnike tovornjakov ponuja dolgoročno rešitev, za druge pa bi lahko deloval kot prehodno gorivo. Kakorkoli že, ima pomembno vlogo pri razogljičenju prometne industrije.
Če želite izvedeti več o različnih poteh do razogljičenja, vas bo morda zanimalo branje:
● Katero je najboljše alternativno gorivo za vaš tovornjak?
● Različne poti do prihodnosti brez fosilnih goriv
Preberite več o razvoju drugih alternativnih goriv, vključno z biogorivom bio-LNG, baterijskimi električnimi tovornimi vozili in vodikom
____________
Gerveni, M., T. Hubbs and S. Irwin. »Biodiesel and Renewable Diesel: What’s the Difference?« farmdoc daily (13):22, oddelek za kmetijsko in potrošniško gospodarstvo Univerze v Illinoisu Urbana-Champaign, 8. februar 2023
»What are the tailpipe emissions from HVO?«, Prema.
Källmén, A., et. al., »Well-to-wheel LCI data for HVO fuels on the Swedish market«. Report No 2019:04, f3, švedski znanstveni center za obnovljiva goriva za prevoz, Švedska.
Williment, Chloe; »Does the EU need to examine the sustainability of biofuels?«, Sustainability Magazine, 17. oktober 2024
»HVO biodiesel production volume worldwide from 2014 to 2023«, raziskovalni oddelek družbe Statista, 6. januar 2025.
»Global bioenergy statistics report 2024 summary«, Svetovno združenje za bioenergijo.
»ORLEN launches sales of HVO100«, Orlen, 2. oktober 2024
Gerveni, M., T. Hubbs and S. Irwin. »Overview of the Production Capacity of U.S. Renewable Diesel Plants for 2023 and Beyond.« farmdoc daily (13):57, oddelek za kmetijsko in potrošniško gospodarstvo Univerze v Illinoisu Urbana-Champaign, 29. marec 2023.
»How much does HVO fuel cost compared to fossil diesel?«, Prema
»Is the biofuel industry approaching a feedstock crunch?«, Mednarodna agencija za energijo, december 2022.
