Ali bo vaše naslednje tovorno vozilo poganjal bio-LNG?

Prevozniška panoga počasi odkriva potencial, ki ga ima bio-LNG kot obetavna alternativa dizelskemu gorivu. Toda kako trajnosten je bio-LNG in v kolikšni meri bo sprejemljiv v prihodnosti?

Ker gre za gorivo, izdelano iz organskih odpadkov s skoraj ničelnimi emisijami CO₂, ni težko razumeti, zakaj bio-LNG (sicer imenovan utekočinjeni bioplin) tako veliko obeta. In to sploh ni celoten obseg njegovega pozitivnega vpliva na okolje.

Zakaj je bio-LNG zaveznik krožnega gospodarstva

Postopek pridobivanja bioplina je precej preprost. V obratu za proizvodnjo bioplina se različne surovine postavijo v toplo okolje brez kisika, kjer jih razgradijo bakterije. V procesu fermentacije se kompleksne molekule organske snovi razgradijo na enostavnejše molekule, kot je alkohol, CO₂ ali obnovljiv plin metan, ki se lahko uporabi za ogrevanje in proizvodnjo energije.

Ker je bio-LNG izdelan iz surovin, kot so neužitni deli žita, odplake in gospodinjski odpadki, s ponovno uporabo virov, ki bi sicer šli v odpad, prispeva h krožnemu gospodarstvu. To pomeni tudi, da bio-LNG ne ogroža preskrbe s hrano, kar je ena glavnih kritik biogoriv.

Posledično je tisto, kar so kmetje, supermarketi in občine prej videli kot "odpadek", zdaj obravnavano kot vir, ki povečuje dobavo materiala, potrebnega za proizvodnjo bioplina. Na primer, proizvajalec mleka in mlečnih izdelkov Arla trenutno uporablja gnoj, zbran s svojih kmetij, za proizvodnjo bioplina, ki se nato uporablja za pogon njegove naraščajoče flote tovornjakov na plin. Preostali digestat ponovno uporabijo na svojih kmetijah kot gnojilo, s čimer ustvarijo sistem zaprte zanke.

Kako lahko bio-LNG ustvarja negativne emisije

S prehodom z dizelskega goriva na bio-LNG lahko vozniki tovornjakov zmanjšajo svoje emisije CO₂ na praktično ničelno vrednost. Toda glede na način, na katerega se proizvaja bio-LNG, je mogoče doseči celo zmanjšanja nad neto ničelno vrednostjo, torej negativne emisije.

Če se bio-LNG na primer proizvaja iz gnoja, lahko prehod z dizelskega goriva ustvarja neto negativne emisije CO₂ v višini do 200 %. To je zato, ker ne le preprečuje sproščanje ogljika pri izgorevanju fosilnih goriv, ​​ampak tudi ovira sproščanje metana v ozračje, ki bi običajno izviral iz skladiščenja in predelave gnoja.

To pomeni, da bi lahko v tem primeru skupne emisije enega tovornjaka na plin izničile emisije dveh dizelskih tovornjakov.

Kaj zadržuje bio-LNG?

Toda kljub svoji okoljski prijaznosti se bio-LNG s težavo uveljavlja v svetu tovornih vozil, delno tudi zaradi visokih proizvodnih stroškov. Čeprav se bioplin pridobiva iz odpadkov in ga je mogoče razmeroma preprosto proizvesti, so stroški njegove proizvodnje še vedno višji od stroškov dizelskega goriva.

V veliki meri je to posledica dejavnikov, kot sta ekonomija obsega in stroški distribucije. S proizvodnjo bioplina se tradicionalno ukvarjajo občine na lokalni ravni. Zaradi premajhnega obsega in pomanjkanja spodbud proizvodnja ni dosegla resnične učinkovitosti, saj je njen glavni namen v večini primerov predelava odpadkov.
 

Toda to se hitro spreminja. S kombinacijo državnih spodbud in zasebnih naložb se svetovna proizvodnja povečuje. Cilj EU je do leta 2030 povečati proizvodnjo biometana na 35 milijard kubičnih metrov v okviru svojega načrta REPowerEU.

Številna zasebna podjetja prav tako povečujejo proizvodnjo bio-LNG, na primer St1 Biokraft, ki trenutno upravlja dvanajst obratov na Švedskem in Norveškem, še več pa jih trenutno gradi. Titan trenutno gradi največjo tovarno za bio-LNG na svetu v pristanišču v Amsterdamu, ki naj bi začela s proizvodnjo leta 2025. Na splošno bo do leta 2027 v Evropi delovalo 105 tovarn za bio-LNG s skupno proizvodno zmogljivostjo 13,1 TWh na leto.

Pogon na bio-LNG ali električni pogon?

Čeprav so električna vozila v zadnjih letih morda zasenčila bioplin, bi bil lahko bio-LNG bolj sprejemljiva alternativa za prevoz na dolge razdalje. Ne le da je mogoče bio-LNG prevažati v velikih količinah in zagotoviti potreben doseg za dolge razdalje, pač pa je mogoče tudi rezervoar napolniti v samo nekaj minutah. Nasprotno pa elektrifikacija prevozov na dolge razdalje predstavlja izziv zaradi trenutnega dosega baterij, njihove teže in razmeroma dolgega časa polnjenja.  

Prehod na plinski pogon prav tako zahteva malo kompromisov glede voznih lastnosti in zanesljivosti. Vozila Volvo Trucks s plinskim pogonom na primer vozijo in delujejo tako kot dizelske različice glede dosega, nosilnosti in konjskih moči.
 

Ali bo torej vaše naslednje tovorno vozilo uporabljalo pogon na bio-LNG?

V nekaterih delih sveta izziv predstavljata nezadostna infrastruktura za oskrbo z gorivom in omejena proizvodnja bioplina. Toda v drugih delih se stroški znižujejo in infrastruktura za oskrbo z gorivom raste.

Sam menim, da je le vprašanje časa, saj bio-LNG izpolnjuje vse ustrezne predpogoje, da postane glavna alternativa dizelskemu gorivu.

Če želite izvedeti več o bio-LNG in tovornih vozilih na plin, vas bo morda zanimalo branje:

• Ali je industrija tovornjakov spregledala bio-LNG kot potencialno gorivo prihodnosti?
• Ali lahko tovorna vozila na plin zadostijo potrebam prevozov na dolge razdalje?
• Bi lahko vašemu podjetju koristila tovorna vozila na plin?