Trucks

Kakšen vpliv bo imela pobuda EU za koridor čistega prometa na uporabo električnih tovornih vozil?

Volvo Tovorna vozila
2026-05-11
Elektromobilnost Alternativna goriva

Author

Author

Volvo Tovorna vozila

Cilj pobude EU za koridor čistega prometa je vzpostavitev visokozmogljive javne polnilne infrastrukture vzdolž ključnih tovornih poti po vsej Evropi. A kakšen vpliv bi to imelo na vaše podjetje? In ali bo to dovolj za pospešitev prehoda na elektromobilnost?


Kaj je pobuda EU za koridor čistega prometa?

Pobuda za koridor čistega prometa (CTCI)[1] je bila predstavljena leta 2025 z namenom vzpostavitve koridorjev čistega prometa vzdolž evropskih tovornih poti TEN-T[2].
Cilj je vzpostaviti zadostno infrastrukturo za nemotena čezmejna potovanja z vozili brez emisij – in sicer z baterijskimi električnimi vozili. Vključuje tudi ukrepe za infrastrukturo za oskrbo z vodikom v prihodnosti.


Prvi dve predlagani preizkusni poti v okviru pobude sta tovorna koridorja »Skandinavija–Sredozemlje« (SMED) in »Severno morje–Baltsko morje« (NSB). Z namestitvijo postaj za hitro polnjenje na enakomernih razdaljah bi morala električna tovorna vozila do leta 2027 brez težav prevoziti obe poti.

Čeprav pobuda ne določa nobenih tehničnih zahtev glede števila polnilnih postaj ali hitrosti polnjenja, pa določa jasno strateško smer, ki bo pripomogla k usklajevanju prizadevanj vlad in industrije. Če bosta obe preizkusni poti uspešni, je v načrtu do leta 2030 razširiti koncept na vse koridorje TEN-T.

Izjava poziva tudi k postopkov za pridobivanje dovoljenj, prednostni obravnavi priključkov na omrežje, zagotavljanju finančnih sredstev ter drugim ukrepom, ki bodo odpravili pogoste upravne in logistične ovire, ki ovirajo elektrifikacijo.

Nova izjava EU bo pripomogla k zagotovitvi več finančnih sredstev, pospeševanju razvoja polnilne infrastrukture ter njene postavitve na strateško najpomembnejših lokacijah.
TransportCorridors
Prvi dve preizkusni poti v okviru pobude za koridorje čistega prometa bosta potekali po tovornih koridorjih »Skandinavija–Sredozemlje« (SMED) in »Severno morje–Baltsko morje« (NSB). Povezava do vira zemljevida.

Kakšna je razlika med pobudo EU CTCI in AFIR?

Uredba EU o infrastrukturi za alternativna goriva (AFIR)[1], ki je bila predstavljena leta 2024, se v nekaterih vidikih prekriva s pobudo CTCI. Vendar pa obstajajo nekatere pomembne razlike, pri čemer bi lahko pobuda CTCI potencialno podpirala in dopolnjevala AFIR.

AFIR določa pravno zavezujoče cilje za infrastrukturo za alternativna goriva, ki veljajo za vse države članice EU. V skladu z uredbo morajo biti do leta 2030 javne polnilnice za težka tovorna vozila na voljo na vsakih 120 km vzdolž glavnega evropskega avtocestnega omrežja.

Vendar pa namen uredbe AFIR ni vzpostavitev obsežne mreže polnilnic, ki bi zadovoljila potrebe celotnega transportnega sektorja. Namen je vzpostaviti osnovno omrežje, ki bo olajšalo začetni prehod na električno energijo, kar bo sčasoma zahtevalo dodatne naložbe in širitev.

Mednarodni svet za čisti promet[1] verjame, da bo dejanska zmogljivost polnilnih postaj, potrebna do leta 2030, za približno 80 % višja od tiste, ki jo predlaga AFIR.[2]

Pobuda CTCI pa je zasnovana tako, da zagotavlja dodatno infrastrukturo za polnjenje vzdolž pogosto uporabljenih koridorjev. Za razliko od AFIR to ni pravno zavezujoča zakonodaja – gre za dodatno pobudo, ki jo je prostovoljno sprejelo devet držav članic, ki so podpisale deklaracijo.

»AFIR je najpomembnejši zakonodajni akt v zvezi s polnilno infrastrukturo, vendar bodo pobude, kot je CTCI, pripomogle k njegovi uresničitvi,« pojasnjuje Henrik Engdahl, direktor poslovnega razvoja pri Volvo Trucks.

»Pomagala bo zagotoviti več finančnih sredstev, pospešiti uvajanje polnilne infrastrukture in usmerjati postavitev polnilne infrastrukture na strateško najpomembnejše lokacije.«

Pobudi CTCI in AFIR bosta pripomogli k spodbujanju povpraševanja po polnilni infrastrukturi tam, kjer je to potrebno, kar bo posledično pritegnilo potrebne naložbe za zagotovitev nadaljnje rasti mreže javnih polnilnih postaj.

Kakšen vpliv bo imela pobuda na elektrifikacijo cestnega tovornega prometa? 

Prometna industrija se sooča z dilemo, saj potrebuje več električnih tovornjakov, da bi pritegnila naložbe v polnilno infrastrukturo. Hkrati je potrebne več polnilne infrastrukture, da bi lastnike tovornih vozil spodbudili k prehodu na električna tovorna vozila. Tako AFIR kot CTCI si prizadevata rešiti to dilemo s pospešitvijo uvajanja polnilne infrastrukture.

Razvoj omrežja, bo sicer v pomoč, vendar pa to po mnenju Henrika samo po sebi ne bo zadostovalo za potrebe transportnega sektorja.

»Če pogledamo javne polnilne postaje, ki so na voljo danes, je območja že precej pokrito,« pravi. »Tehnično gledano je na primer pod ustreznimi pogoji že mogoče z električnim tovornim vozilom priti s Švedske v Italijo. Toda v praksi je polnilnih postaj premalo. Potrebujemo pokritost, ki vam omogoča, da se z električnim tovornjakom peljete kamor koli – ne le po avtocestah.

Te pobude pomagajo določiti smer za naprej, zagotoviti potrebna finančna sredstva in zadevo spraviti v tek.« To bo spodbudilo povpraševanje po polnilni infrastrukturi, kjer je potrebna, kar bo posledično pritegnilo potrebne naložbe za zagotovitev nadaljnje rasti omrežja.

CTCI je navsezadnje še en pokazatelj prehoda celotne panoge k elektrifikaciji in odraža vse večjo politično voljo za izboljšanje polnilne infrastrukture po vsej Evropi. Z doseganjem soglasja in skupne strateške usmeritve bi to moralo lastnikom tovornjakov dati več zaupanja pri vlaganju v električne tovornjake.

Če želite izvedeti več o najnovejših trendih in novostih na področju električnega polnjenja, vas bo morda zanimalo:

 

Pobuda EU za koridor čistega prometa – dejstva

  • Pobuda za čisti prometni koridor je ministrska deklaracija. To pomeni, da gre za uradni vladni dokument, ki določa skupno strateško smer, o kateri so se dogovorili njegovi podpisniki.
  • Ne gre za pravno zavezujoč sporazum, temveč za izjavo o nameri.
  • Devet podpisnic je Belgija, Danska, Nemčija, Litva, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska in Švedska.
  • Prvi dve preizkusni poti bosta tovorna koridorja »Skandinavija–Sredozemlje« (SMED) in »Severno morje–Baltsko morje« (NSB).
  • Testne trase naj bi bile dokončane do leta 2027, in če bodo uspešne, je načrt, da se koncept do leta 2030 razširi na vse koridorje TEN-T.

1 »Ministrska izjava o pobudi za koridor čistega prometa«, Evropska komisija, 16. september 2025, https://
transport.ec.europa.eu/document/download/e49b6a7a-8f8a-4901-b8ba-b9f88aed8683_en?filename=CTCI-ministerial-declaration.pdf
2 »Vseevropsko prometno omrežje (TEN-T)«, Evropska komisija, https://transport.ec.europa.eu/transport-themes/infrastructure-andinvestment/trans-european-transport-network-ten-t_en
3 »Infrastruktura za alternativna goriva«, Evropska komisija, https://transport.ec.europa.eu/transport-themes/clean-transport/alternativefuels-sustainable-mobility-europe/alternative-fuels-infrastructure_en
4 https://theicct.org/publication/afir-eu-hdv-infrastructure-mar22/
5 Pierre-Louis Ragon, Eamonn Mulholland, Hussein Basma, Felipe Rodríguez, »Pregled predloga AFIR: Javna infrastruktura mora 
podpirati prehod na floto tovornjakov brez emisijami v Evropski uniji, marec 2022, https://theicct.org/wp-content/
uploads/2022/03/review-afir-public-infrastructure-to-support-transition-to-zero-emission-truck-fleet-eu-mar22.pdf