Volvo Trucks

SLOVENIJA

×

Ali bo vaše naslednje tovorno vozilo poganjal bio-LNG?

| 10 min
Prevozniška panoga počasi odkriva potencial, ki ga ima bio-LNG kot obetavna alternativa dizelskemu gorivu. In to upravičeno. Tu je nekaj razlogov, zakaj bi lahko utekočinjeni zemeljski plin (bio-LNG) v prihodnosti postal gorivo za prevoze na velike razdalje.

Zaveznik krožnega gospodarstva

Ni težko razumeti, zakaj bio-LNG (sicer znan tudi kot utekočinjeni bioplin) veliko obeta. Kot prvo je pravi zaveznik krožnega gospodarstva, saj ga je mogoče pridobiti iz surovin, kot so neužitni deli žita, odplake in gospodinjski odpadki. To pomeni, da bio-LNG ne ogroža preskrbe s hrano, kar je ena glavnih kritik biogoriv.

 

Postopek proizvodnje bioplina je precej preprost. V obratu za proizvodnjo bioplina se različne surovine postavijo v toplo okolje brez kisika, kjer jih razgradijo bakterije. V procesu fermentacije se kompleksne molekule organske snovi razgradijo na enostavnejše molekule, kot je alkohol, CO2 ali obnovljivi plin metan, kar se lahko uporabi za ogrevanje in proizvodnjo energije.

 

Ko se bioplin prečisti ali izboljša na kakovost zemeljskega plina (takrat se večinoma imenuje biometan), ga je mogoče stisniti v bio-CNG (stisnjeni bioplin) ali utekočiniti v bio-LNG (utekočinjeni bioplin) in uporabiti v vozilih. Bio-LNG je visoko učinkovito gorivo z minimalnimi emisijami CO2, pri čemer se lahko proizvaja tudi lokalno, kar znižuje stroške in emisije iz prevoza.

 

Toda kljub svoji okoljski prijaznosti se bio-LNG s težavo uveljavlja v svetu tovornih vozil. Glavna vzroka za to sta:
 

Cena: Čeprav se bioplin pridobiva iz »odpadkov« in ga je mogoče razmeroma preprosto proizvesti, so stroški njegove proizvodnje še vedno višji od stroškov dizelskega goriva. V veliki meri je to posledica dejavnikov, kot so ekonomija obsega in stroški distribucije. S proizvodnjo bioplina se tradicionalno ukvarjajo občine na lokalni ravni. Zaradi premajhnega obsega in pomanjkanja spodbud proizvodnja ni dosegla resnične učinkovitosti, saj je njen glavni namen v večini primerov predelava odpadkov.
 

Poleg tega je gradnja obratov za proizvodnjo bioplina zapleten podvig, za katerega morajo biti izpolnjeni številni predpogoji, vključno z dostopom do organskih odpadkov, zagotavljanjem ustreznih temperatur, vlage in vrste odpadkov, da lahko uspevajo bakterije, ki proizvajajo metan. Prav tako mora tak obrat proizvesti dovolj plina, da se vloženi stroški povrnejo. Infrastrukturo za polnjenje za bio-LNG, ki je v večini držav omejena, je težko razviti zaradi stroškovno nezadostnih spodbud in rastočega trga.
 

Vzpon drugih alternativ: Zaradi vse večjega navdušenja nad električnimi vozili se je nekaj pozornosti in do neke mere naložb preusmerilo stran od alternativ, kot je bio-LNG. Nekateri proizvajalci originalne opreme so na primer izključili nadaljnje naložbe v LNG (utekočinjeni zemeljski plin) in se namesto tega osredotočili na vozila s pogonom na vodik ali električna vozila.
 

Ali torej vse to naznanja konec za bio-LNG?
Ne zares. Oglejmo si, zakaj.


Nov pogled na odpadke

Zaradi vzpona krožnega gospodarstva je prišlo do spremembe v odnosu. To, kar so kmetje, supermarketi in občine prej videli kot »odpadek«, se zdaj obravnava kot vir, ki povečuje razpoložljivost materiala, potrebnega za proizvodnjo bioplina. Lani je veriga supermarketov Lidl napovedala sodelovanje s podjetjem Gasum za proizvodnjo bioplina iz bioloških odpadkov, ki nastanejo v trgovinah Lidl, in tudi uporabo tovornih vozil na bioplin za dostavo.
 

Zniževanje stroškov zaradi naložb

V proizvodnjo in distribucijo bioplina se vključuje več zasebnih akterjev, zaradi česar se pričakuje povečanje učinkovitosti in znižanje stroškov. Zasebno podjetje Biokraft AS je na primer lani na Norveškem odprlo največji obrat na svetu za proizvodnjo utekočinjenega bioplina. Finsko-švicarsko biotehnološko podjetje Ductor je medtem odprlo svoj prvi komercialni obrat za proizvodnjo organskih gnojil in bioplina v Mehiki. Nov obrat za anaerobno razgradnjo z zmogljivostjo 70.000 ton letno pa se bo februarja 2020 odprl v grofiji Tyne and Wear v Združenem kraljestvu. Vse to so odlične novice za bioplin kot dober vir goriva.
 

Rešitev, primerna za velike razdalje

Električna vozila so v zadnjih letih morda zasenčila bioplin, vendar pa je bio-LNG na samem vrhu, ko gre za prevoze na velike razdalje. Ne le da je mogoče bio-LNG prevažati v velikih količinah in zagotoviti potrebni doseg za velike razdalje, temveč je mogoče tudi rezervoar napolniti v samo nekaj minutah. Pri tem pa tudi ne žrtvujemo voznih lastnosti in zanesljivosti. Volvo FH LNG na primer zagotavlja enako izkušnjo vožnje in delovanje kot dizelska različica, pri čemer se lahko z bio-LNG emisije CO2 od rezervoarja do koles zmanjšajo za 100 % (v primerjavi z dizelsko različico).
 

Stvari se premikajo tudi na področju infrastrukture; ravno ta mesec je družba Shell napovedala, da bo svoje nemško omrežje postaj za LNG razširila na 35–40 lokacij in jih oskrbovala z bio-LNG. Družba namerava prehod na LNG izvesti tudi za svoj vozni park cistern.
 

Nasprotno pa elektrifikacija prevozov na velike razdalje predstavlja izziv zaradi trenutnega dosega baterij, njihove teže in razmeroma dolgega časa polnjenja.  
 

Druge potencialne uporabe

Čeprav je v prevozniški panogi utekočinjanje bioplina njegova najbolj razširjena uporaba, pa se hitro pojavljajo tudi drugi načini uporabe. Zanimiv scenarij, ki je predmet raziskav, je uporaba bioplina za proizvodnjo vodika za uporabo v gorivnih celicah. Raziskovalci so celo ugotovili, kako pretvoriti metan v vodik v sami gorivni celici prek novega katalizatorja. Čeprav je rešitev še daleč od tega, da bi bila splošno uveljavljena, so tovrstna odkritja odličen način za znižanje stroškov in zmanjšanje vpliva, ki ga ima proizvodnja vodika na okolje, hkrati pa opozarjajo na večjo vlogo, ki jo ima lahko bioplin v prevozniški panogi.
 

Ali bo torej vaše naslednje tovorno vozilo uporabljalo pogon na bio-LNG? Nezadostna infrastruktura za polnjenje in obrati za proizvodnjo bioplina seveda predstavljajo velik izziv. Če živite v delu sveta, kjer se uporaba bioplina ne spodbuja, je to lahko draga izbira.
 

Vendar pa ne gre zanikati, da svet, v katerem živimo danes, od vsakega posameznika in podjetja zahteva, da razmisli, kako lahko zmanjša količino odpadkov in emisij. In v prevozniški panogi ni nič drugače. Čeprav bio-LNG danes morda ni najočitnejša izbira za številne prevoznike, pa bo to postala v prihodnje ob razvoju tehnologije, zniževanju stroškov in širitvi infrastrukture. Po mojem mnenju gre samo za vprašanje časa, saj bio-LNG izpolnjuje vse predpogoje, da postane pomembna alternativa dizelskemu gorivu. Zagotavlja namreč nizke ravni emisij in velik potencial goriva (zmožnost zamenjave dizelskega goriva), kar je pri 21 % bistveno več od alternativ, kot je biodizel (3 %).
 

Vas zanima več o alternativnih gorivih in tem, ali so prava izbira za vaše prevozno podjetje? Spodaj prenesite moj vodnik za pregled prednosti in slabosti nekaterih glavnih alternativ dizelskemu gorivu, ki bi lahko v bližnji prihodnosti poganjale vaše podjetje.

Lars Mårtensson

Lars Mårtensson works as Environment and Innovation Director at Volvo Trucks.

Povezani članki