Trucks
Trucks
V zadnjih letih v tradicionalno moško prevozniško panogo vstopa vse več žensk, voznic tovornega vozila. Nova raziskava razkriva nekatere izkušnje, izzive in priložnosti, s katerimi se soočajo voznice tovornjakov.
Svetovno pomanjkanje usposobljenih voznikov tovornih vozil, ki že zdaj omejuje številna prevozna podjetja, naj bi se do leta 2028 še povečalo. Kot možna rešitev krize se vse pogosteje pojavlja pobuda vključevanja večjega števila žensk kot voznic v prevozniško panogo. V ZDA se je število voznic tovornjakov od leta 2010 povečalo za 88 %. Vendar tudi tam ostaja panoga, v kateri prevladujejo moški, saj ženske predstavljajo le 13,7 % voznikov. Drugje je bil dosežen manjši napredek, saj ženske predstavljajo le 4 % voznikov tovornih vozil v Evropi.
Za vpogled v informacije o tem, kaj motivira ženske, da postanejo voznice tovornih vozil, je Volvo Trucks pred kratkim v desetih evropskih državah izvedel raziskavo na podlagi intervjujev z 231 ženskami.
»Če želimo biti uspešni pri zaposlovanju in obdržanju žensk v panogi, moramo vedeti več o njihovih izkušnjah in se ne smemo zanašati na stereotipe ali predvidevanja,« pravi Delphine Maury, višja tržna analitičarka pri Volvo Trucks.
Iz rezultatov raziskave je jasno, da mnoge voznice vidijo veliko pozitivnih vidikov svojega dela. 44 % meni, da je vožnja tovornjaka koristna za njihovo duševno zdravje. Dve tretjini vprašanih pravi, da vidijo, da bodo na tej vlogi ostali vse svoje delovno življenje in bi jo priporočili drugim ženskam. 75 % jih meni, da imajo dobre delovne pogoje, 91 % pa, da imajo dobre odnose z drugimi vozniki tovornih vozil. 88 % anketirank je ponosnih na to, da so ženske v tem poklicu.
»Resnično me je presenetila njihova strast do dela,« pravi Delphine. »Veliko voznic ni prisiljenih v to panogo po sili razmer, ker potrebujejo delo: ta poklic so si izbrale. Radi vozijo in so na cesti.«
Na vprašanje, kaj jim je všeč pri njihovi službi, so bili najpogostejši navedeni razlogi vožnja (navedlo jih je 83 % anketirancev), biti sam (53 %), potovanje in ogled različnih regij (51 %), neodvisnost (47 %) in ne biti v pisarni (45 %). Na vprašanje, kaj jih pri delu najbolj veseli, so najpogosteje odgovorile, da čas vožnje (75 %), poslušanje glasbe/podcastov/avdioknjig (63 %), dostava blaga (43 %) in klepet z drugimi vozniki tovornjakov (41 %).
Kljub številnim pozitivnim stranem je raziskava izpostavila tudi nekaj pomembnih pomanjkljivosti poklica. Številne anketiranke poročajo, da imajo težave z iskanjem stranišč (63 %) in tušev (57 %) na postajališčih za tovornjake, 70 % pa jih ima težave s čistočo razpoložljivih stranišč.
Na vprašanje, kaj jim pri njihovem delu ni všeč, so bili najpogostejši dejavniki pomanjkanje spoštovanja drugih udeležencev v prometu in voznikov (70 %), nevarnosti in tveganje nesreč (53 %) ter strogi predpisi (40 %). In medtem ko mnogi menijo, da je služba pozitivna za njihovo duševno zdravje, mnogi tudi menijo, da negativno vpliva na njihovo fizično zdravje (49 %) in zasebno življenje (43 %). 31 % žensk poroča o seksističnem in mizoginem vedenju.
Anketa je vključevala tudi vprašanja o zasnovi in ergonomiji tovornjakov ter o varnosti in osebni zaščiti na postajališčih za tovorna vozila. Vendar pa rezultati kažejo, da to niso pomembne težave za večino voznic. Čeprav veliko žensk sprejme nekatere varnostne ukrepe, kot so kamere in trakovi na vratih, se 70 % vprašanih počuti samozavestno ali varno, ko ponoči spijo v svojem tovornjaku.
Številne voznice tovornjakov ne želijo posebne obravnave ali prilagajanja – želijo le, da bi jih sprejeli kot običajne voznice tovornjakov.
Glede na rezultate raziskave Delphine Maury meni, da so nekateri najpomembnejši ukrepi, ki jih lahko sprejmejo prevozna podjetja, zagotovitev varnih postajališč za tovornjake za nočne postanke, zagotovitev dostopa do čistih stranišč med izmenami in opremljanje tovornjakov z varnostnimi dodatki, kot so kamere in alarmi. Pomembna je tudi prožna delovna ureditev, ki voznikom pomaga doseči dobro ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem.
"Vendar je treba poudariti, da ti ukrepi ne bodo le pomagali obdržati ženske voznike – koristili bodo tudi moškim," pravi Delphine. »Na podlagi te raziskave sem ugotovila, da veliko voznic tovornih vozil ne želi posebne obravnave ali prilagoditev – želijo le, da se jih sprejme kot običajne voznice tovornih vozil in da se jih obravnava enako kot njihove moške kolege.«
22-letna Amanda Gren iz Tomelille na Švedskem je že več kot eno leto voznica tovornjaka in njene izkušnje so skladne z rezultati raziskave. Preden se je odločila spremeniti poklic, je delala v maloprodaji. Želela je dostojno plačo, a se ni želela vrniti in študirati še 3-4 leta, zato jo je pritegnila možnost, da postane voznica tovornjaka. Uspelo ji je celo najti zaposlitev pri lokalnem transportnem podjetju Erikssons Åkeri, preden je končala šolanje za voznike.
"Obožujem svobodo," pravi. »Ko sem delala v trgovini, mi je šef nenehno gledal čez ramo, na odmor sem lahko šla le, ko so mi rekli. Toda zdaj lahko delam, kot hočem delati. Sem sama svoja šefica.«
Ko sem delala v trgovini, mi je šef nenehno gledal čez ramo, na odmor sem lahko šla le, ko so mi rekli. Toda zdaj lahko delam, kot hočem delati. Sem sama svoja šefica.
Po njenih izkušnjah nekateri starejši moški sicer zmajujejo z glavo, ko jo vidijo za volanom, vendar jo večina ljudi v industriji sprejema takšno, kot je. "Glavna razlika je v tem, da ti kot ženski ponudijo veliko pomoči, tudi če je ne želiš. Ljudje preprosto domnevajo, da jo potrebuješ, kar je lahko neprijetno.«
Če želite izvedeti več o tem, kako je biti ženska v prevozni panogi, lahko preberete zgodbo poljske voznice tovornjaka in prevoznice Iwone Blecharzyk ter si ogledate videoposnetke z njenega potovanja po Skandinaviji v okviru projekta Volvo Trucking Adventure.