Kjer vlada narava

Ceste na jugozahodu Norveške so med najzahtevnejšimi na svetu. Ko vozite 50-tonsko kompozicijo z živimi ribami v rezervoarjih z vodo, ki se preliva, je vožnja izredno zahtevna.

Vožnja po južni Norveški.

Pokrajina na jugozahodu Norveške je res osupljiva, toda za voznike tovornih vozil lahko postane nevarna, če niso zbrani.

„Norveških cest ni mogoče primerjati z nobenimi drugimi. Na njih gotovo ni prostora za sanjarjenje, saj zahtevajo popolno zbranost,” pravi posebni prevoznik Jarle Tveiten, ki pozorno spremlja cesto, medtem ko zavija v ozek ovinek.

Ko sem komaj začel voziti tovorno vozilo, me je zanimalo prevažanje rib. Moj tovor je živ, zato je moje delo precej bolj zanimivo.

Jarle Tveiten

Lastnik in voznik, Jarle Tveiten Transport AS

Ozka cesta

Ceste so ponekod preozke, da bi se vozili lahko srečali, zato mora eno zapeljati vzvratno vse do najbližje razširitve.

Pokrajina, po kateri vozi, je prečudovita ter zaradi številnih gora, slapov in globokih fjordov zelo priljubljena turistična točka. Za voznike je ta lepota lahko zavajajoča. Ozke in zavite ceste so v slabem stanju, velika pa je tudi nevarnost zdrsa skalnih blokov. V jesenskem in dolgem, hladnem zimskem času neizprosno vreme prinese velike količine dežja, snega in ledu, poleti pa se sredi ceste za ovinkom lahko znajdejo turisti, ki brezbrižno fotografirajo. Ceste so ponekod preozke, da bi se vozili lahko srečali, zato mora eno zapeljati vzvratno vse do najbližje razširitve.

„Nekateri se prestrašijo, ko vozijo tukaj. Občasno moram ustaviti, da usmerjam promet in pomagam voznikom pri vzvratni vožnji z avtomobilom, da lahko nadaljujem pot. Kdor vozi po teh cestah, mora sodelovati z drugimi vozniki,” pravi Jarle.

Jarle Tveiten

Jarle Tveiten, lastnik in voznik pri Jarle Tveiten Transport AS, že 30 let prevaža ribe po vsej Evropi.

Toda nerad po nepotrebnem ustavi svoje tovorno vozilo Volvo FH16 750. Na priklopniku so rezervoarji z vodo in živimi ribami, ki lahko poginejo že v petih minutah, če ni previden. Ribe so dragocen tovor. Trenutno prevaža mlade ribe vrste navadni jezik, vredne okrog 400.000 evrov. Zaradi strogih zavarovalniških pravil in predpisov za zaščito živali bi trenutek neprevidnosti lahko njegovo podjetje drago stal. Poleg ceste mora pozorno spremljati še nadzorni sistem zraven armaturne plošče, ki meri raven kisika, vrednost pH in temperaturo v rezervoarjih. To je zahtevna naloga, ki zahteva svoj čas, da jo obvladaš, toda Jarle je v 30 letih prevažanja rib postal pravi strokovnjak. V začetku kariere je prevažal ribe po vsej Evropi, na primer v Španiji, Grčiji, na Portugalskem, Shetlandskih otokih in Škotskem. Nabral je dovolj izkušenj, da je prevozniško podjetje z enim zaposlenim razširil v veleprevoznika živih rib. Že vrsto let posluje samo na Norveškem in Švedskem, kjer se uvršča med najboljše v panogi. Čeprav ima v lasti deset tovornih vozil in zaposluje še druge voznike, še vedno tudi sam razvaža. Danes prevaža ribe vse do Rørvika v osrednjem delu Norveške. Vkrcati se mora na trajekt med Jondalom in svojo domačo vasico Tørvikbygd, ki leži ob fjordu Hardanger in v kateri živi že od rojstva. Ko se približa pristanišču, pokaže čez na hišo, v kateri je odraščal in ki je od obale oddaljena let pet metrov.

Vožnja navkreber

Jarle ima tovorna vozila s tandemskimi osmi s prostorom za sedem snežnih verig, ki so nepogrešljive pri vožnji po norveških cestah pozimi.


„Ko sem bil še otrok, sem legel na pomol in po več ur lovil ribe. Tudi oče je strasten ribič in skoraj vsak dan smo jedli ribe za večerjo. Ko sem komaj začel voziti tovorno vozilo, me je zanimalo prevažanje rib. Ker je tovor živ, je moje delo precej bolj zanimivo,” z nasmehom pove Jarle.

Čeprav je Tørvikbygd le vasica, je zaradi trajektne linije do Jondala postala pomembno vozlišče s povezavami do vzhodne in južne Norveške. Promet po fjordu se je v zadnjih letih močno povečal. Vsak mesec ga prečka od 25.000 do 30.000 vozil. S trajektom se je Jarle peljal že tisočkrat. 

„Kot voznik se moraš prilagoditi cesti in naravi. Skoraj na vsaki vožnji moramo prečkati fjord, zato smo se naučili živeti s tem. Včasih se moram za posamezno dostavo vkrcati tudi na sedem trajektov,” pravi med vožnjo po krovu.

Veliko rib

Jarle Tveiten Transport AS prevaža zlasti mlade losose, postrvi in ustnače v norveške ribogojnice. Za njegov tovor veljajo strogi predpisi za zaščito živali.

Plovba traja približno dvajset minut. Ko se izkrca, se mora dobro zbrati, ko nadaljuje po glavni cesti številka sedem – stari cesti, ki povezuje Bergen in Oslo. Že več let ni bila vzdrževana, vozišče je v slabem stanju in polno lukenj. Približno dvajset kilometrov dalje postane še nevarnejše, saj se hrib začne vzpenjati, fjord pa je naenkrat več sto metrov nižje. Nasip ob cesti je visok samo pol metra, zato avtomobil lahko hitro zdrsne čez rob in pade v vodo. 

„To je res nevaren odsek. Jaz sem v teh letih že videl, kako zelo nevaren je lahko. Videl sem že nekaj usodnih nesreč. Ob tem se zamisliš, kako voziš,” pravi Jarle in doda:

„Na srečo zaradi tovora vozim previdno. Po vseh teh letih sem se navadil voziti po slabih cestah. Toda vsakič ko sedem za volan tovornega vozila in se zapeljem po njih, si želim, da bi bile varnejše.”

Servis in vzdrževanje sta na teh cestah zelo pomembna. Če se tovorna vozila pokvarijo, hitro potrebujem pomoč, sicer sem v hudih težavah.

Jarle Tveiten

Lastnik in voznik, Jarle Tveiten Transport AS

Jarle Tveiten ribari

Jarle Tveiten redkokdaj dela manj kot dvanajst ur dnevno. „To ni več samo služba, to je način življenja,” pravi.

Čeprav so ceste težavne in nevarne, Jarle pravi, da so tehnološke izboljšave v tovornih vozilih močno olajšale delo v primerjavi s časi, ko je šele odprl podjetje in je vozil rabljeno tovorno vozilo Volvo. Danes pred vožnjo nima skrbi, saj njegovo vozilo Volvo FH16 zagotavlja popolnoma drugačno raven varnosti in udobja. Sklenjeno ima tudi zlato pogodbo s storitvijo Volvo Action Service, saj se zaradi zahtevnih cest njegova tovorna vozila hitreje obrabijo v primerjavi s preostalo Evropo. 

„Servis in vzdrževanje sta na teh cestah zelo pomembna. Če se tovorna vozila pokvarijo, hitro potrebujem pomoč, sicer sem v hudih težavah. Že od nekdaj imam dobre odnose z Volvovimi ljudmi in zato sem vsa leta ostal zvest znamki Volvo,” pravi in hkrati ustavi vozilo, da lahko avtomobil zapelje vzvratno in se mu umakne.

Volvo FH podjetja Sanfridssons

Večkrat vozi po zahtevnih in nevarnih cestah, toda zaradi vseh tehnoloških izboljšav je njegovo delo postalo varnejše in lažje v primerjavi z njegovimi začetki.


Kmalu bo premagal najslabši odsek poti, nadaljeval bo po cesti številka 50 in nato po tisti s številko 52, dokler ne doseže Otte, od koder bo krenil do ciljnega Rørvika. Pojasni, da takšnega tovora ne prevaža pogosto, saj navadno prevaža mlade rjave postrvi in losose v največje norveške ribogojnice. Prevaža tudi veliko ustnač, ki se hranijo z zajedavci in v ribogojnicah preprečujejo obolevanje drugih rib.

Jarlejevo zanimanje za ribe, ki jih prevaža, z leti raste, zato v tesnem sodelovanju s strankami stalno izboljšuje tovorna vozila in rezervoarje. Poleg prevozov in vodenja podjetja sodeluje tudi v raznih projektih, denimo pri razvoju norveške pravne ureditve za prevoz rib. Njegov delovnik je le redko krajši od dvanajstih ur, običajno je precej daljši. Prizna, da zaradi tega nekoliko trpijo žena in trije otroci, toda sčasoma so se navadili na njegove dolge delovnike.

„Star sem 60 let. Doživel sem že veliko dolgih dni in veliko izzivov. Tega ne bi zmogel ponoviti. To ni več samo služba, to je način življenja. V tem uživam od prvega dne.”

Related News

Velika dostava

Na Švedskem se gradi eden največjih pakirnih strojev za papir. Avstrijskega voznika tovornega vozila Rolanda Lehbrunnerja čaka dolga pot. Na gradbišče v Grumsu mora dostaviti 22 metrov dolga silosa....

Ogrevanje Islandije

Na Islandiji je prevozniško podjetje Jón og Margeir EHF del velikopoteznega geotermalnega projekta, ki prebivalcem države zagotavlja toplo vodo za ogrevanje v gospodinjstvih. Tovorna vozila Volvo FH z 38-metrskimi dvigali so se izkazala kot zelo ...