Volvo Trucks

SLOVENIJA

×

Preskusni trki in simulacije – ART za preprečevanje nesreč

Volvova ekipa za raziskave nesreč (ART) je od leta 1969 raziskala že na tisoče prometnih nesreč. Tesno sodelovanje z razvojnim oddelkom pri Volvo Trucks je zelo uspešno: razvijajo tehnične rešitve za povečanje varnosti in po svetu širijo filozofijo varnosti Volvo Trucks.
Raziskava mesta nesreče
Ekipa za raziskave nesreč je obiskala mesto posamezne nesreče in natančno preučila podrobnosti. Na podlagi zbranih podatkov so člani ekipe ugotovili, kaj se je zgodilo pred nesrečo in kaj je povzročilo poškodbe ob nesreči.

Ekipa ART je bila leta 1969 ustanovljena z namenom raziskovanja vzrokov prometnih nesreč. Ekipa je obiskala mesto posamezne nesreče ter preučila podrobnosti, denimo sledi zaviranja in trenutek trčenja, ter opravila pogovore s policijo, voznikom in zdravstvenim osebjem. Na podlagi zbranih podatkov so člani ekipe ugotovili, kaj natančno se je zgodilo pred nesrečo in kaj je povzročilo poškodbe ob nesreči.

V tistem času je bil preskusni trk edini način za preskušanje robustnosti tovornega vozila. Na podlagi znanja, ki ga je ekipa pridobila o dejanskih nesrečah, so pri Volvu lahko razvili zdaj že klasični preskusni trk z losom, ki danes v svetovnem merilu velja za najzahtevnejši preskusni trk za tovorna vozila. Od takrat je ART ustvaril bogato zbirko podatkov o vrstah nesreč, ki so podlaga za računalniške simulacije. Kljub novim možnostim za preskušanje raznih varnostnih funkcij z računalniško podprtimi (CAD) in simulacijskimi orodji je terensko delo še vedno pomembno, kot je bilo že leta 1969.

Varnost imamo zapisano v genih.

„Preskusni trki in simulacije nesreč temeljijo na nekaterih standardnih vrstah prometnih nesreč. Toda težava je v tem, da je realnost vedno nekje vmes. Niti dve nesreči nista popolnoma enaki,“ pojasnjuje Peter Wells, ki vodi ART. „Na terenu lahko odkrijemo marsikaj. Voznika lahko denimo pred neko vrsto poškodbe tako dobro zaščitimo, da pride namesto tega do drugačne škode. Sčasoma ugotovimo vzorec. V takem primeru spremenimo preskusne trke, simulacije in zasnovo ter jih uskladimo z najnovejšimi dognanji.“ 

Konstrukcijski oddelek pri Volvo Trucks tesno sodeluje s Petrom Wellsom in njegovimi sodelavci v ekipi ART ter ima glavno vlogo pri razvoju izdelkov Volvo Trucks. Tukaj se oblikuje rešitev na podlagi specifikacij iz različnih oddelkov organizacije.

„Varnost imamo zapisano v genih, kar se jasno izraža v zasnovi zunanjosti in notranjosti kabin tovornih vozil Volvo,“ pravi Rikard Orell, direktor konstrukcije. „Kot primer lahko navedemo novi Volvo FH, pri katerem optimizirana oblika vzvratnih ogledal omogoča kar najboljši pogled nazaj, hkrati pa prispeva k prepoznavnosti tovornega vozila. V kabini so vsi vogali zaobljeni, da bi bilo poškodb ob morebitni nesreči čim manj, jasna in preprosta oblika instrumentne plošče pa ne odvrača voznikove pozornosti.”

Peter Wells in Rikard Orell sta prepričana, da je tehnološki razvoj v avtomobilski in prevozniški panogi v razburljivem obdobju. Aktivne varnostne sisteme (ki voznika opozarjajo na morebitno nesrečo in samodejno prevzamejo nadzor nad vozilom, če se voznik ne odzove) ponuja vse več avtomobilskih proizvajalcev. Z njimi dopolnjujejo tradicionalne „pasivne sisteme“, denimo varnostni pas in zračne blazine. Razvoj poteka tudi v smeri bolj avtomatiziranih funkcij, ki razbremenijo voznika ter omejijo posledice utrujenosti in zmanjšane pozornosti.

Preskus čelnega trčenja

 

„Toda po drugi strani ne gre samo za tehnologijo. Prometno okolje postaja vse naprednejše in bolj povezano. Veliko nesreč se zgodi v mestnem okolju, v katerem število vozil, pešcev in kolesarjev vztrajno narašča. Proizvajalec vozil pri tem naleti na omejitve pri lastnem razvoju. Nato postane zelo pomembno celovito sodelovanje različnih partnerjev,“ poudarja Peter Wells.

Varnostni pasovi so še vedno med tistimi varnostnimi elementi, ki po svetu rešijo največ življenj.

Poleg zbiranja in shranjevanja informacij o različnih vrstah nesreč ter zagotavljanja hitrega prenosa razvojnih rešitev do pravih ljudi pri Volvo Trucks je ekipa ART zadolžena še za svetovno ozaveščanje o varnosti, za katero si prizadevajo pri Volvu. ART pogovore o varnosti v prometu organizira na raznih forumih ter k sodelovanju vabi svetovne raziskovalne inštitute, načrtovalce lokalne infrastrukture in odločujoče osebe, da bi s skupnimi močmi razvili učinkovitejše in varnejše prevozne sisteme. 

Peter Wells na preskuševalni napravi

 

To je mogoče doseči samo z odličnim poznavanjem človeškega ravnanja. Sistem je namreč lahko učinkovit, samo če odpravlja omejitve voznikov. Za to področje imajo pri Volvo Trucks poseben oddelek (za voznikovo okolje in človeške dejavnike), ki med drugim razvija razne vmesnike med tovornim vozilom in voznikom.

„Pomembno je, da se prave informacije sporočijo ob pravem času in na pravi način. Voznik mora ostati osredotočen, zato ga informacije z instrumentne plošče ne smejo vizualno ali kognitivno zmotiti. Najbolje bi bilo, če bi bile konstrukcijske rešitve primerne za voznike po vsem svetu. iPhone je dober primer oblikovanja za vse – ta pojav bo po mojem mnenju imel vse večjo vlogo,“ pravi vodja oddelka Frida Ramde.

Njena ekipa je dobro unovčila dognanja ekipe ART. Ugotovijo lahko, ali je treba preprečiti vzorec nesreč, ter preskušajo in razvijajo vmesnike za razne vrste nesreč. Njihovo delo je pomemben vir informacij tudi za ART in konstrukcijski oddelek: obe ekipi črpata iz predlogov njenega oddelka za nove vmesnike ter raziskav o zmanjšani pozornosti in prehodnih stanjih ali težavnih trenutkih, ko nadzor nad vozilom prehaja med voznikom in tovornim vozilom.

„Z obsežno predstavitvijo aktivnih varnostnih sistemov postaja znanje o prehodih čedalje pomembnejše. Gre za zanimivo področje s hitrim razvojem novih tehnoloških rešitev. Hkrati je treba ustreznost vmesnika med voznikom in tovornim vozilom ter njegovo uporabnost za voznika temeljito preskusiti, še preden se vmesnik predstavi na trgu,“ še dodaja. 

Enak pogled kot Frida Ramde ima Peter Wells, ki meni, da bo do pozitivnega razvoja na področju varnosti cestnega prometa prišlo, ker se uvaja vse več aktivnih varnostnih sistemov. Hkrati želi poudariti, da aktivni sistemi dopolnjujejo pasivne sisteme in jih ne nadomeščajo.

„V ekipi ART so ugotovili, da se vozniki žal preveč zanašajo na aktivne varnostne sisteme in številni vozijo nepripeti. To se dogaja kljub dejstvu, da so varnostni pasovi še vedno med tistimi varnostnimi elementi, ki po svetu rešijo največ življenj. Nekega dne ne bo več prometnih nesreč, vendar do tja še nismo prišli. In do takrat je naše svetovno ozaveščanje o nevarnostih v prometu enako pomembno kot naše tehnične varnostne rešitve,“ še dodaja. 

Raztovarjanje hlodovine na žagi