Izkušen voznik tovornega vozila na preizkušnji na kanadskih gorskih cestah

Rod Stanley težke tovore prevaža že osemnajst let. Kljub bogatim izkušnjam so njegove vozne sposobnosti na vožnjah po zavitih visokoležečih cestah zahodne Kanade z omejenim voznim urnikom na preizkušnji.

V tokratnem delu Sveta voznikov spoznajte odročno divjino in neokrnjeno lepoto zahodne Kanade, po katerih se vozi Rod Stanley.

Rod Stanley pije kavo.

Rod Stanley je poklicni voznik že dobrih štirideset let, zadnjih osemnajst let prevaža težki tovor.

Oblačno jutro je v Stewartu v Britanski Kolumbiji. Oblaki zakrivajo vrhove hribovja, ki obkroža nov dok na skrajnem koncu ozkega zaliva v bližini meje z Aljasko. Težki tovor pretovarjajo z velikih tovornih ladij z vsega sveta na tovorna vozila, ki ga nato prepeljejo več sto kilometrov v notranjost.

Na razmočenih tleh doka se voznik Rod Stanley s sodelavci trudi na priklopnik natovoriti 66 ton težko obdelovalno enoto. Prvi poskus ni uspel, saj je tovor preobremenil zadnje osi. Po kratkem premisleku so tovor obrnili za 180 stopinj, da je tovorno vozilo Volvo VNX s 600 konjskimi močmi in menjalnikom I-Shift prevzelo levji delež bremena. Tokrat so bili uspešnejši. „Samo še porazdelitev teže po oseh preverimo. Če bo vse v redu, se lahko odpravimo na pot,“ pravi Rod.

Toda ekipa mora najprej počakati, da se znoči. Ceste med Stewartom v Britanski Kolumbiji in mejo s sosednjo provinco Alberto so ozke in vijugaste. V prvi etapi 1.500 kilometrov dolge poti bo Rod moral prevoziti več mostov, ki niso zgrajeni za težke obremenitve. 

Niti pomisliti nočem, kaj bi bilo, če bi morali v trdi temi zamenjati pnevmatiko.

Rod Stanley

Voznik tovornega vozila

Ta prevoz je zahteval strokovno mnenje in posebno dovoljenje pristojnih organov province. Da ne bi bili ogroženi drugi udeleženci v prometu, dovoljenje za vožnjo po Britanski Kolumbiji velja samo za nočno vožnjo in po cestah z zaporo za drug promet. Ko Rod z ekipo zapusti Stewart, je zunaj že trda tema in nikjer ni videti nikogar.

Natovarjanje v doku

Natovarjanje v doku: voznik Rod Stanley se s sodelavci pripravlja na pregled porazdelitve teže tovora po oseh.


„Nočna vožnja ima par slabosti. Podnevi je vse lažje, ker vidiš, kaj delaš, ponoči si moraš pomagati z baterijsko svetilko, če je treba kaj popraviti. Niti pomisliti nočem, kaj bi bilo, če bi morali v trdi temi zamenjati pnevmatiko,“ razmišlja Rod.

Nočna vožnja po tem delu Kanade je tudi zanimiva, ker cesta teče skozi gozdove, v katerih je polno medvedov in drugih divjih živali. Čeprav Roda spredaj in zadaj spremljajo spremljevalna vozila, mora biti izredno pozoren in vedno pripravljen, da sunkovito zavre ali obvozi oviro.

Sodelavci podjetja Mammoet sestankujejo.

Prevoz velikega tovora, kot je ta, zahteva skupinsko delo ter ogromno načrtovanja in previdno koordinacijo.

„Večinoma vozim po severu države in še vedno mi je všeč. Seveda moraš biti pozoren na divje živali, ker lahko v trenutku kaka prileti pred tovornjak. To se mi je zgodilo zadnjo zimo, ko sem šel po tovor in sem vozil sam. Žival je poginila, zato je res treba biti pozoren. Toda za zdaj v Stewartu vse lepo teče.“

Rod je poklicni voznik že štirideset let, zadnjih osemnajst je zaposlen v podjetju Mammoet, ki pretovarja in prevaža težki tovor. V teh letih je že večkrat vozil tovor z več kot 500 tonami, zato se trenutni tovor zdi mala malica. Vseeno Rod meni, da bodo cestne razmere v Britanski Kolumbiji poskrbele, da bodo velikost, teža in širina tovora pravi izziv za vse udeležence prevoza.

„Niti dva prevoza nista enaka. Tega sem se naučil in zato mi je delo po vseh teh letih še vedno zanimivo. Všeč mi je tudi skupinsko delo z vso logistiko in načrtovanjem,“ še pravi in dodaja:

„Samotarski del sem prevozil v prvem letu službe poklicnega voznika, ko tudi po več dni skupaj nisem videl znane duše. Zdajšnje delo mi bolj odgovarja, ker gre za ekipo in sodeluje veliko ljudi, ki postanejo tvoji prijatelji. Takega načina dela sem se navadil in s težavo bi spet delal brez ekipe.“

Samotarski del sem prevozil v prvem letu službe poklicnega voznika, ko tudi po več dni skupaj nisem videl znane duše.

Rod Stanley

Voznik tovornega vozila

Prečkanje reke Nass

Most čez reko Nass je najožji med 55 mostovi na poti skozi Britansko Kolumbijo.

Ta pot je za Roda in sodelavce res posebna, saj prvič preizkuša tovorno vozilo Volvo. Podjetje Mammoet, za katerega delajo, se zelo zavzema za varnost – prav tako kot tudi Volvo Trucks. Ko se je Rod navadil novega tovornega vozila, je bil prijetno presenečen.

„Res se dobro vozi. Ima dovolj navora in konjskih moči. Gladko teče, je udobno in prostorno – ima vse, kar si voznik lahko želi. Zlasti udobje presega vse, kar sem vozil doslej. Opazil sem tudi, da so vsa stikala na dosegu rok, zato sem lahko ves čas pozoren na cesto. Ko se ga navadiš, je zelo varen, kar je pri nas na prvem mestu,“ pravi.

Prvi dve noči ekipa vozi med 22. in 6. uro. Tretja izmena se začne pozneje, ob polnoči. Ko namreč tovor prečka mejo z Alberto, dovoljenje velja samo za vožnjo podnevi. Rod pojasni, da je pri tej poti najzahtevnejši prehod med vožnjo ponoči in podnevi. Bioritem se poruši, zato se je med izmenama težko naspati, čeprav je dovolj časa za počitek.

Da ostane buden med nočno vožnjo, se pogosto nadiha svežega zraka, pije gazirano pijačo in vodo ter po radiu posluša klasični rock, denimo skupino Led Zeppelin. Misli tudi na dva otroka, vnuke in vse stvari, ki jih bodo počeli skupaj, ko se vrne s poti. Ko zaključi pot v Redwaterju, ga čaka teden dni dopusta, zato bo obrnil naravnost do doma v Edmontonu in družino odpeljal na enotedensko šotorjenje.

„Bolj ali manj živim za dneve, ko sem lahko z družino. Otroci mi pomenijo vse, vnuki prav tako. Čez nekaj let se upokojim in takrat bom lahko z vnuki več časa. Veselim se že. Pri svojih otrocih sem zamudil precej otroštva, ker sem bil veliko na poti. V tistih časih tukaj ni bilo mobilnih ali navadnih telefonov, zato se včasih celo po teden dni nisem slišal z domačimi. Današnja tehnologija močno olajša življenje voznika.“

Ko se vozim skozi to pokrajino, sem hvaležen, ker sem plačan, da se vozim po teh cestah, medtem ko si morajo mnogi vzeti dopust, da si lahko pridejo ogledat te lepote. To je res ena najboljših prednosti moje službe.

Rod Stanley

Voznik tovornega vozila

Blizu meje med Britansko Kolumbijo in Alberto se Rod vozi skozi osrčje kanadskega Skalnega gorovja. Jutranji svit prežene utrujenost nočne vožnje in tudi tokrat se Rod veseli poti skozi narodni park Jasper. Pokrajina je med najlepšimi v vsej Kanadi.

 

Vožnja skozi zahodno Kanado

Čeprav Roda Stanleyja spredaj in zadaj spremljajo spremljevalna vozila, mora biti zaradi divjih živali izredno pozoren in vedno pripravljen, da sunkovito zavre.

„Vidiš listje, ki spreminja barvo, kristalno zeleno vodo in odseve na gladini, ko sonce posije skozi oblake. Vsakič sem navdušen nad lepoto in tudi nad divjimi živalmi, ki živijo tukaj, recimo losi, medvedi, kozami in ovcami. Ko se vozim skozi to pokrajino, sem hvaležen, ker sem plačan, da se vozim po teh cestah, medtem ko si morajo mnogi vzeti dopust, da si lahko pridejo ogledat te lepote. To je res ena najboljših prednosti moje službe.“

Podjetje

Mammoet je specializirano podjetje za pretovarjanje in prevoze težkega tovora s 5.000 zaposlenimi po svetu. Podjetje je usmerjeno na storitve za petrokemično panogo, rudarstvo, visoko in nizko gradnjo, energetiko in morske projekte.

 

Projekt

V sedemmesečnem projektu bo podjetje Mammoet poskrbelo za prevoz štirih enot s tesnim voznim urnikom od Stewarta do stranke v Redwaterju. Podjetje je moralo priskrbeti dodatna tovorna vozila za pretovarjanje v doku.

Tovorno in priklopno vozilo

Tovorno vozilo: vleka težkega tovora.
Model: Volvo VNX 630.
Motor: Volvo D16 s 600 KM in 2.050 Nm navora.
Menjalnik: Volvo I-Shift.
Vlačilec: 8x6 (tri gnane osi).
Masa: 119,3 tone (največja skupna masa kompozicije).
Nosilnost: 66 ton.
Dolžina: 41,7 m (skupna kompozicija).
Kolesa: 50.
Gorivo: prostornina rezervoarja do 1.135 litrov.
Lastnosti: 35.000 kg obremenitve diferencialov. Priklop nizkega priklopnega vozila in hidravlične napeljave za različne priklopne kompozicije. Zaščita zadnjega dela kabine ter verige in napenjalniki. Spremljevalna vozila za izredni tovor.
Priklopnik: devetosni Scheuerle Canadian Highway.
Posebne lastnosti priklopnika: raztegljiva ploščad (od 18,55 do 30,55 m), hidravlično vzmetenje, sedlasti zatič ali daljinsko krmiljene osi.
Spremljevalna vozila: sedem spremljevalnih vozil za nočno vožnjo.

Območje

Pot med Stewartom in Redwaterjem v eno smer meri približno 1.500 kilometrov ter pelje skozi dve skrajno zahodni kanadski provinci Britansko Kolumbijo in Alberto. Pot do prerije v Alberti pelje mimo gostih gozdov, slapov, zasneženih hribov in ledeniških jezer.

Povezana vsebina

175-tonski cestni vlak skozi avstralsko divjino

V avstralski divjini 52-letna babica sedi za volanom cestnega vlaka z vlačilcem Volvo FH 16 Tri Drive 8x6 in največjo dovoljeno skupno maso 175 ton. Za seboj ima štiri priklopnike, pred seboj pa dolg in vroč dan na cesti. Maxine Taylor, hči in vdova ...

Preživetje na eni najnevarnejših cest na svetu

Previdnost, spretnost in izkušnje so pomagale Juanu Manuelu Manriqueju preživeti 45 let na cestah, ki spadajo med najnevarnejše na svetu. To je prelaz Paso de los Caracoles v Čilu....

Pridobivanje soli iz velike bolivijske bele planjave

Bleščava je neusmiljena in zrak je redek. Največja slana puščava na svetu je preizkušnja tako za človeka kot za stroj. Voznik Dario Machaca Colque vozi tovorna vozila po tej puščavi že več kot 30 let....

Filtriraj članke

5 true 5